Na usposabljanje sem (hvala bogu) prišla brez posebnih pričakovanj; kaj bomo vseh 140 ur počeli, se mi še sanjalo ni. Poslušala sem, malo spraševala in počela tisto, kar nam je bilo naročeno. Če sem odkrita, se mi je prva igra vlog zdela popolnoma brezvezna: nihče od nas ni prav dobro vedel kaj naj počne, še manj pa, čemu to igranje koristi. O tem pripovedujem zato, ker je ena od udeleženk po prvem dnevu odnehala. Škoda, mislim, da bi ji bilo nadaljevanje všeč.
Pri vsaki igri vlog sodelujejo štirje udeleženci: dva igralca (udeleženca mediacije), mediator in opazovalec. Oddahnem si, danes sem opazovalka, kritično oko, moja naloga je pozorno spremljanje procesa, predvsem opazovanje mediatorja. Skoraj z zadovoljstvom ugotovim, da nisem edina, ki se kljub obljubi da se ne bo, še vedno vpleta v vsebino in kar ne more (p)ostati nepristranska.
In še spoznanje današnjega dne, ki mimogrede ni moje lastno, ker če bi bilo, bi moje življenje čisto drugače teklo in sem nadvse hvaležna tistemu, ki je to očitno dejstvo končno tudi v pričo mene izpostavil: kadar eden začne skakat v besedo drugemu, je to znak, da se dotikamo problema.Tako preprosto.
Lana Kuret
Ni komentarjev:
Objavite komentar